Kaj dogovor o prekinitvi ognja med ZDA in Iranom pomeni za Evropejce?

Dogovor o prekinitvi ognja med ZDA in Iranom pušča odprtih več ključnih vprašanj za Evropejce, ki so iz diplomatskega procesa praktično izključeni, piše Euronews.

Evropski voditelji so pozdravili dogovor o prekinitvi ognja, a vendar ključna vprašanja, ki zadevajo evropske interese, tudi dostop skozi strateško izjemno pomembno Hormuško ožino, ostajajo neodgovorjena.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dejala, da bo dogovor prinesel "nujno potrebno umiritev razmer" na Bližnjem vzhodu, nemški kancler Friedrich Merz pa je pozval k rešitvi, ki bi vodila do "trajnega konca vojne".

Španski premier Pedro Sánchez, eden najostrejših evropskih kritikov ameriško-izraelskih napadov, je izjavil, da je prekinitev ognja dobra novica, a dodal, da "španska vlada ne bo ploskala tistim, ki so zanetili požar v svetu, samo zato, ker so se pojavili z vedrom".

Dogovor o premirju je bil sklenjen po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump v več izjavah zagrozil z uničenjem civilne infrastrukture in celo celotne civilizacije. Trumpovih izjav, s katerimi je napovedal vojne zločine, evropski voditelji niso javno izpodbijali.

Načrt v desetih točkah po Trumpovih besedah predstavlja uporabno osnovo za pogajanja o širšem dogovoru. A kaj pomeni za Evropejce, odrinjene na rob diplomatskega procesa, ki poskušajo obvladovati posledice konflikta z daljnosežnimi učinki?

Odprtje Hormuške ožine v koordinaciji z Iranom?

Med ključnimi vprašanji je Hormuška ožina, po kateri je pred začetkom ameriško-izraelskih napadov 28. februarja potovala petina nafte in plina. Blokada ožine je povzročila skokovito rast cen nafte in plina ter spodbudilo strahove pred pomanjkanjem, uvedbo omejitev porabe in stagflacijo.

Evropejci so večkrat izrazili pripravljenost pomagati pri zagotavljanju varnosti v Hormuški ožini, a šele po koncu najbolj intenzivne faze konflikta. Napotitev vojske na to območje bi bila namreč zelo tvegana, tudi zaradi geografije, ki daje prednost t. i. asimetričnemu načinu vojskovanja, ki ga uporablja Teheran.

Zdaj, ko je na mizi dogovor o prekinitvi ognja, bodo Evropejci pozvani, da izpolnijo obljubo. V ospredju bo nastajajoča koalicija več kot 40 držav iz Evrope in drugod, ki se je prejšnji teden zavezala k zagotavljanju varnosti v ožini in v kateri sodeluje tudi Slovenija. Zunanja ministrica Tanja Fajon je po sestanku koalicije prejšnji teden dejala, da so "nujne usklajene diplomatske aktivnosti, hkrati moramo biti previdni glede kakršnegakoli vojaškega angažmaja v Hormuški ožini".

Ni pričakovati, da bodo vse države prispevale enako. Razminiranje in spremstvo ladij sta dragi operaciji, ki si ju lahko privoščijo le nekatere vojske. Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes dejal, da bo približno 15 držav sodelovalo v "strogo obrambni misiji, v koordinaciji z Iranom, ko bodo izpolnjeni pogoji za ponovno vzpostavitev pomorskega prometa".

Prehod skozi ožino se najverjetneje še nekaj časa ne bo vrnil v stanje pred vojno. Iranski zunanji minister Abas Aragči je že dejal, da bo iranska vojska še naprej sodelovala pri odločanju o tem, kdo lahko pluje skozi ožino in pod kakšnimi pogoji.

Medtem je Trump omenil idejo o "skupnem podjetju" z Iranom, ki bi ladjam, ki prečkajo ožino, zaračunavalo pristojbine. To je sicer sistem, ki ga je Teheran že vzpostavil sam.

"To je način, kako jo zavarovati, in jo zaščititi tudi pred številnimi drugimi," je Trump povedal za ameriško televizijo ABC po novici o prekinitvi ognja. "To je čudovita stvar," je dodal.

Za Evropejce bi bil kakršen koli sistem zaračunavanja prehoda, ne glede na to, kdo bi ga upravljal, nesprejemljiv.

Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS) prepoveduje zaračunavanje pristojbin za sam prehod. Čeprav sta ZDA in Iran med redkimi državami, ki UNCLOS niso ratificirale, so pravila konvencije postala del običajnega mednarodnega prava.

Visoka predstavnica EU Kaja Kallas je že poudarila, da Hormuška ožina kot globalna javna dobrina ne sme biti predmet plačljivih shem za prehod.

Kaj pa odprava sankcij?

Drugo vprašanje, ki bo neizogibno skrbelo Evropejce, je odprava sankcij. Iran trdi, da je to ena od desetih točk dogovora o prekinitvi ognja. EU je proti Iranu sprejela obsežne sankcije, ki se nanašajo na širjenje jedrskega orožja, kršitve človekovih pravic, zatiranje protestnikov in vojaško podporo Rusiji pri invaziji na Ukrajino.

V začetku letošnjega leta se je 27 držav članic EU dogovorilo, da iransko Revolucionarno gardo (IRGC) uvrstijo na seznam terorističnih organizacij. IRGC, ki ima nalogo zagotavljati obstoj klerikalnega režima, nadzoruje Hormuško ožino.

V okviru sporazuma iz leta 2015 je Iran privolil v omejitev svojega jedrskega programa v zameno za odpravo sankcij Zahoda. EU je svoj del izpolnila, vendar je morala omejitve ponovno uvesti, potem ko so ZDA pod Trumpom sporazum razveljavile, Iran pa je pozneje postopno začel kršiti jedrske obveznosti.

Bruselj se bo morda kmalu soočil s podobnim vprašanjem: kdaj in kako Iranu odobriti odpravo sankcij. Na tempo bo vplivala tudi odločitev Washingtona v prihajajočih pogajanjih. Po grožnjah o uničenju celotne civilizacije je ameriški predsednik nenadoma začel govoriti v bolj pozitivnem tonu in obljubil, da bo "na voljo veliko denarja".

"Z Iranom bomo govorili – in že govorimo – o carinah in odpravi sankcij," je zapisal na družbenih omrežjih.

Spremembe v korist Irana bi lahko Evropejce postavile v težaven položaj, saj Teheran še naprej podpira rusko vojno v Ukrajini, česar sporazum očitno ne naslavlja. Evropska komisija zadeve za Euronews ni želela komentirati in je poudarila, da bi bilo razpravljanje o odpravi sankcij v tej fazi "špekulativno in hipotetično".

Težave v Libanonu

Evropejci z zaskrbljenostjo spremljajo tudi razmere v Libanonu.

Izraelska vojska je razširila zračne napade in kopenske operacije proti Hezbolahu na jugu Libanona. Zaradi ofenzive je moralo več kot milijon ljudi zapustiti domove, odprla se je pot dolgotrajni okupaciji.

Ob napovedi prekinitve ognja je pakistanski premier Šehbaz Šarif poudaril, da določbe sporazuma veljajo tudi za Libanon "in drugod, z učinkom takoj".

A kmalu zatem je urad izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja to trditev zanikal in sporočil, da "dvotedenska prekinitev ognja ne vključuje Libanona". Izraelska vojska je nato izvedla nov val zračnih napadov na jug Libanona, samo danes je ubila več kot 80 ljudi.

Nadaljevanje napadov na Libanon je vznemirilo Evropejce, ki jih skrbi, da bi vse večja nestabilnost in trpljenje lahko ogrozila prizadevanja vlade za krepitev nacionalne vojske in omejevanje vpliva Hezbolaha.

Nadaljnje zaostrovanje razmer bi lahko sprožilo tudi nov begunski val proti Evropi. "Izrael pozivamo, naj preneha z operacijami v Libanonu ter spoštuje njegovo suverenost in ozemeljsko celovitost," je danes dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije. Podobno je sporočil tudi Macron: "Želimo zagotovilo, da prekinitev ognja v celoti vključuje tudi Libanon," je poudaril.

EU je Libanonu za obdobje 2024–2027 namenila milijardo evrov finančne pomoči, del denarja pa je predviden tudi za upravljanje meja.